Moj fotoaparat je lahko telefon ali moje mnenje o Nokiji N8

Nokia N8 je hecna naprava. Je bolj fotoaparat kot telefon in je bolj telefon kot internetni komunikator. Je izdelek vrhunske kakovosti, ki ga na cedilu pustijo luknje v operacijskem sistemu. Najlažje bi rekel, da je včerajšnji pametni telefon združen z vrhunskim foto telefonom. Finci zatrjujejo, da bo N8 s posodobitvami programske opreme zrasla bolj kot katerakoli Nokia doslej. Točno to pa je tisto, kar mi onemogoča podati končno mnenje. In vendar, takšna kot je sedaj za mnoge ne bo dovolj dobra.

Telefon Po mojem skromnem mnenju je N8 eden najlepših telefonov, ki so trenutno na trgu. Danes je prej redkost kot pravilo, da proizvajalci odstopijo od iPhonoidne oblike (primerjaj Samsung Galaxy S in iPhone 3G) in N8 spada v to kategorijo, oblikovno je svojstvena. Marsikdo se bo sicer obregnil ob štrleči fotoaparat na zadnji strani, ki je za nekaj milimetrov dvignjen od ohišja. Meni se ni zdel moteč, prej mi je bilo všeč, da se mi prsti nekje zataknejo ob ohišje in mi telefon ne spolzi tako hitro iz rok. Tudi izdelava je vrhunska, okoli gumbov se blešči zbrušen rob, ki vtis vrhunskosti še stopnjuje. Mislim, da je N8 prvi N Series telefon, ki po kvaliteti izdelave sodi v sam vrh telefonov sploh. Zaslon je tipa AMOLED in je velik 3,5 palcev ter riše sliko pri za Nokie standardni resoluciji 640 x 360 točk. Na kratko, izgleda super! Res ni med najbolj ostrimi, a sem prepričan, da bo večini lastnikov v veliko veselje. Poleg tega gre za kapacitativni zaslon na dotik, sposoben multitoucha, kar pride do izraza predvsem v brskalniku, fotogaleriji, igrah in navigaciji (potrebna je namestitev beta verzije Ovi Maps). Tudi odzivnost je dobra.

Reprodukcija zvoka je vrhunska in to tako preko slušalk, kot tudi preko zvočnika. Žal pa je zvočnik postavljen na zadnjo stran telefona v ohišje fotoaparata. To je najbrž največja napaka dizajna N8. Kot vsi moderni predvajalniki glasbe, ima sedaj predvajalnik dodan tudi coverflow. Digitalni kič! O fotoaparatu ne bom niti pisal. Je v svoji ligi, primerjam ga lahko le s kompaktnimi kamerami. Sigurno je glavni adut N8 in verjamem, da bo mnogim pomagal zabeležiti veliko neprecenljivih trenutkov. Skratka, poglejte si slike in presodite sami!

S klikom na sliko lahko vidite še ostale fotografije zajete z N8 S klikom na sliko lahko vidite še ostale fotografije zajete z N8

Mnenja o bateriji ne morem podati dokončno, ker telefona nisem dovolj uporabljal. Po opažanem (in tudi prebranem), pa bi moral telefon brez težav zdržati 1 dan tudi najzahtevnejšim uporabnikom in celo 2 dneva tistim, ki so malo manj zahtevni.

Symbian 3 O Symbianu sem že veliko pisal. Gre za sposoben a ne najmodernejši operacijski sistem. Nič nenavadnega ni, da se po spletu širi vse več pozivov naj Nokia uporabi operacijski sistem Android ali pa končno že izda kakšno napravo s sistemom MeeGo, ki ga snujejo skupaj z Intelom. A vsemu temu navkljub, Finci še naprej vstrajajo in pilijo Symbian. Korak za korakom. Symbian 3 se od prejšnjega S60 v5, ki je tekel (oz. se zatikal) na Nokiji N97, razlikuje bolj po niansah kot korenitih spremembah. Uporabniška izkušnja je boljša, predvsem bolj konzistentna, a v osnovi enaka. Dodali so sicer nekaj blišča, kot sta že zgoraj omenjena multitouch in coverflow, vendar gre še zmeraj za sistem, ki v uporabniku ne uspe vzbuditi želje po uporabi. Največje spremembe tako ostajajo očem skrite. Kar pa ni skrito, je funkcijska nasičenost. N8 se razume z USB ključki, tipkovnicami in mišmi, preko HDMI izhoda pa je zmožen predvajati video vsebine v resoluciji 720p. Da partizani, tudi tiste mkv in divx! Mar poznate kateri drugi telefon, ki zmore vse to brez hackov?

Rak rana pa še naprej ostaja zanič brskalnik, ki je v osnovi enak že od časa Nokie N80. Nedvomno ga je povozil čas in zahtevnejše strani, kot je npr. Engadget.com, nalaga nevzdržljivo dolgo. Tudi po več minut, če jih sploh naloži... Stanje sicer nekoliko omili razpoložljivost Opere, ki je na voljo v Ovi Storu, a je ta brez multitoucha. Za email sedaj serijsko skrbi Nokia Messaging, ki ga je bilo nekoč potrebno dodatno namestiti. Program je hiter in odziven ter dokaj enostaven za uporabo. Žal pa nima popolne podpore za Gmailov exchange server. Morda se bo zdelo malenkostno, vendar najbolj telefonu zamerim neobstoj qwerty tipkovnice v portretnem načinu in neergonomično razporeditev tipk v ležeči qwerty tipkovnici. Zato vsem predlagam namestitev tipkovnice Swype iz Ovi Stora.

Ovi Store Glede aplikacij je bil Symbian 3 v času testa še nekoliko podhranjen, a stanje se iz dneva v dan izboljšuje. Nokia je pred kratkim posodobila Social app, ki je edina možnost dostopa do Facebooka, prav tako je končno na voljo posodobljena verzija Skypa, kot tudi uradni aplikaciji za Foursquare in Wordpress. Slednja celo vključuje statistiko, ki me tako navdušuje na Androidu in na iOSu manjka. Igralcem je na izbiro nekaj najboljših Gameloftovih kot tudi nekaj EAjevih hitov. Preizkusil sem brezplačni NFS Shift in deluje brezhibno. Po drugi strani pa sta mi hudičevo manjkali Evernote in Dropbox. Slednjega lahko nadomesti Box.net, ki ga N8 zna uporabljati kar preko vgrajenega File Managerja. Aja, seveda obstajajo tudi Angry Birds, enaki kot na iOS in Androidu, le 3x dražji! Na sploh je večina aplikacij dražjih v Ovi Storu kot v AppStoru. Le zakaj, Nokia?

Zaključek Nokia N8 najbrž ni telefon, ki bo Nokiji vrnil izgubljeni blišč. Prav tako N8 ni telefon, ki bo Fince v očeh uporabnikov privzdvignil na en nivo z iPhoni in Androidi tega sveta. Je pa vsekakor pomemben korak za Nokio. Z zaobljubo, da bodo programsko opremo nenehno nadgrajevali in ne zgolj popravljali napak, so naznanili korak v pravo smer. Upam, da so le spremenili filozofijo in se od hardwara preusmerili k softwaru. V prvi posodobitvi, ki jo obljubljajo enkrat v začetku 2011, napovedujejo nov, boljši internetni brskalnik in qwerty tipkovnico v portretnem načinu. Ne morem razumeti, zakaj ti dve zadevi nista bili vključeni že od začetka? Časovna stiska za podjetje velikosti Nokie ni opravičilo. Celostno gledano je N8 izvrsten foto telefon z brezplačno navigacijo po vsem svetu in vsevrstno povezljivostjo. Po vrhu je N8 eden redkih pentaband 3G telefonov in se zna povezati s 3G mobilnimi omrežji vsepovsod po svetu. Lahko bi rekel, da je N8 verjetno najbolj primeren kot telefon za popotnike.

Telefon mi je na test posodila Nokia, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

Življenje z robotom v žepu oziroma moje mnenje o HTC Desire in operacijskem sistemu Android

Redni bralci Digitalnega šepeta najbrž veste, da sem pretekla 3 leta digitaliziral svoj vsakdanjik s pomočjo operacijskega sistema iOS. A letošnja pomlad je bila mobilno pestra in Apple fanboyu v meni je zavladal geek. Podal sem se na avanturo z HTC Desirom in operacijskim sistemom Android. O mojih izkušnjah uporabe v preteklih mesecih si lahko preberete spodaj.

Vsak začetek je težak in prvi vtisi Androida 2.1 niso bili ravno pozitivni. Sistem je v primerjavi z iOS v določenih pogledih deloval neverjetno surovo. Zataknilo se je že pri osnovah.

Desire ima vgrajenih 512 MB spomina ROM in vsega dobrih 140 MB je prostih za namestitev aplikacij. Kar neverjetno je, da brez hekerskih posegov v sistem oz. rootanja, ni mogoče nalagati aplikacij na razširitveno kartico. Pregovorna svoboda pri uporabi je naletela na gluha ušesa tudi, ko sem želel preko wifija nuditi prenosniku povezavo v splet. Edina možnost je bila povezava preko modrega zoba in še to le za uporabnike operacijskega sistema Windows.

V teh dneh sem se mnogokrat spomnil na Symbian, za katerega sem že več krat rekel, da ga je povozil čas. A glej ga zlomka, ta isti Symbian je že od samega začetka nudil nalaganje aplikacij na razširitveno kartico in na novejših telefonih z wifijem tudi deljenje povezave! Če bi Symbian le imel še kaj visoko kategornih razvijalecev, bi se lahko v določenih pogledih še danes kosal z modermimi operacijskimi sistemi!

Ne obstoj plačljivih aplikacij na Android Market Placu je moje spomine na čas uporabe Symbiana samo še obudil. Odkar sem uporabnik iPhona sem na strani kot so Handango in PocketGear že skoraj pozabil! Prav hecno je, da lahko za telefon, ki ni uradno v prodaji v Sloveniji, kupujem aplikacije v uradni trgovini, dočim za Android ne morem...

Tudi o kvaliteti aplikacij na Android Marketu bi lahko povedal marsikaj, a naj se obregnem le o pomanjkanju vsakršnih smernic, kako naj izgleda  Android aplikacija. Mislim, da bi kljub prostosti pri Googlu morali podati vsaj neobvezujoča osnovna priporočila za izgled uporabniškega vmesnika aplikacij.

Ni presenetljivo, da sem telefon rootal po tretjem dnevu uporabe. Da bo pravici zadoščeno naj povem, da je seveda tudi moj iPhone v preteklih letih bil jailbreakan!

A ni vse črno, kar se ne sveti! Konec maja je Google splovil novo verzijo Androida, imenovano Froyo in oštevilčeno z 2.2. Z izejemo plačljivih aplikacij v slovenskem Market Placu je nova verzija operacijskega sistema odpravila glavne pomanjkljivosti sistema in omogočila, da sem na svoj Desire končno lahko namestil vse najnujnejše aplikacije. Čeprav je poseg v sistem bil še zmeraj potreben, saj aplikacije same po sebi, brez posodobitve, napredne funkcije shranjevana na kartico ne podpirajo. Poleg tega pa vse do avgusta HTC (in tudi noben drug proizvajalec Android telefonov) ni izdal uradne nadgradnje za Desire! In prav to je velika rak rana Androida. Pri posodobitvah operacijskega sistema so uporabniki prepuščeni na milost in nemilost proizvajalca. Lastniki HTC Hera bi znali o tem napisat cel ep! Še sreča, da obstaja ogromno zaledje Android fanatikov, ki so v teku pičlih nekaj tednov že skovali garažno verzijo Froya za Desire!

Kljub surovosti Androida 2.1, sem po dobrem mesecu uporabe začel resnično ceniti prednosti operacijskega sistema. Delovno uporabniške navade sem počasi spreminjal in vsak dan me je navdušil kakšen nov aspekt sistema. Kot uporabnik Gmaila sem bil izjemno navdušen nad vrhunsko Gmail aplikacijo in tudi Google Maps, ki omogočajo celo brezplačno glasovno navigacijo so daleč najboljši prav na Androidu.

A najbolj iztopajoča in navdušujoča razlika napram iOS so elegantno in premišljeno implementirana opozorila, ki za spremembo od tistih v iOS niso prav nič vsiljiva in nadležna! Sveži dogodki, emaili, smsi in ostali dregljaji se elegantno vrstijo v opozorilno vrstico na vrhu ekrana, ki je dostopna v skoraj vsaki aplikaciji in v vsakem trenutku. Urnebesno božansko!

Velikokrat opevana prednost pred iOS naj bi bila tudi večopravilnost, a je v tem pogledu iOS že nadoknadil zaostanek in vsaj kar se tiče uporabnosti Android večjih prednosti nima. Rekel bi, da prej povzroča resnični muktitasking negativne učinke na trajanje baterije, kot pa prinaša kakšno prednost. Nikoli si nisem mislil, ampak najbolj od vsega sem na Androidu pogrešal potisna opozorila (push notifications). Vzamimo za primer uporabo instantnega spročevanja. Odprt program, v ozadju, ki na 15 minut posodablja informacije požre veliko preveč baterije, da bi si ga lahko privoščil imeti odprtega v ozadju ves dan.

Zelo všečna je tudi pregovorna odprtost sistema, ki omogoča, da se aplikacije vsidrajo globoko v sistem in se povezujejo med seboj na nivoju, ki ga pri iOS poznajo le Applove lastne aplikacije. Kako kul je to, se zaveš, ko lahko zajeto sliko objaviš na Twitter ali Facebook kar iz galerije oziroma fotoaparata. In če ti ni všeč uporabniški vmesnik, si ga lahko urediš po svojem okusu!

Pomemben sestavni del Android izkušnje so tudi widgeti (namizniki, anyone?). Ti omogočajo hiter pregled pomembnih informacij, kot so novice, Twitter, Facebook, vreme, ura in aktualni vnosi v koledarju. Možna je tudi interakcija z njimi in vnos podatkov. Z enim klikom lahko posodobiš več socialnih omrežij hkrati. Zelo priročno!

Če povzamem, menim, da je Android (predvsem po nadgradnji na 2.2) zelo dober mobilni operacijski sistem, ki ima vedno več razvijalcev na svoji strani. Tudi v svetovnem merilu kaže sistemu dobro in po poročanjih število naprav že presega iOS naprave. Ne morem niti mimo pomembnega dejstva, da sta oba velika slovenska operaterja Android zagrabila z obema rokama. Organizirala sta celo vsak svoj  natečaj za razvoj slovenskih Android aplikacij. Niti nad ponudbo telefonov na našem trgu se ne morem pritoževati. Skratka scena živi!

Za konec še nekaj besed o Desiru

Brez dvoma gre za zelo dober, skoraj vrhunski telefon, ki pa me je razočaral zaradi malenkostnih napak.

O dobrih straneh Desira je na spletu že mnogo napisanega. Skoraj ni opisa, ki telefona ne bi koval med zvezde. In kako tudi ne, na papirju mu težko kaj očitaš! Omenil bi solidno izdelavo, lep design, naphanost s funkcijami in za marsikoga najbrž najlepši grafični vmesnik na telefonih sploh. Sam se ne bi branil niti nezačinjenga Froya, kot ga najdemo na Desirovem bratu Google Nexus One.

Pri pomanjkljivostih res morda gre predvsem za osebne preference, zato verjamem, da se bodo marsikomu morda zdele spodnje vrstice pikolovske. Vendar smo leta 2010 in jasno je, kaj se pričakuje od telefona najvišjega razreda! Brez teh napak bi Desire lahko bil idealni telefon, a žal ni.

Začnimo pri zaslonu. Gre za zaslon tipa AMOLED, ki so trenutno zadnji krik mode v mobilnem svetu in prinašajo neverjetne barve, kontrastno razmerje in po vrhu potrošijo ništrc energije v primerjavi z navadnimi LCD zasloni. Njihova slaba lastnost je, da na močnem soncu skoraj niso vidni. Samsung, ki zaslone proizvaja, se je na kritike že odzval in v svoje Galaxy S mobilnike vgrajuje zaslone Super AMOLED, ki združujejo vse pozitivne lastnosti in so vidljivi tudi na soncu. Kljub kritiki pa priznam, da sem lahko normalno vzhajal z AMOLED zaslonom, saj sem večino dneva znotraj hiš in ne na soncu. Poleg tega se je po spletu razširila novica, da bodo zaradi pomanjkanja zaslonov AMOLED odslej v Desire vgrajevali tudi Super LCD zaslone, ki težav z slabo vidljivostjo na soncu nimajo.

Ostanimo pri zaslonu. Za veliko bolj motečega in predvsem zaskrbljajujočega, se je izkazal digitalizator. Gre za cenen model, ki ne podpira tehnologije multitouch, kot si jo predstavljamo pod tem imenom. In res, tudi HTC termina multitouch nikjer ne omenja, govorijo le o "pinch to zoom" funkciji. Za razjasnitev predlagam, da si pogledate spodnji video. Problem takega zaslona je, da seveda ni uporaben za igranje resnejših iger, kar je še posebaj škoda, glede na relativno močan hardware (1GHz).

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=hVlsRCMltDg]

Najbolj moteče pri premagovanju vsakdanjika z Desirom, pa sta se zame izkazala katastrofalno slab zajem zvoka in netekoč zajem videa ob suboptimalnih svetlobnih pogojih. Sem kitarist in telefon velikokrat uporabljam za beleženje svežih idej in novih pesmi. To funkcijo na telefonih uporabljam že vse od leta 2005, ko sem kupil Nokio N70 in po vseh teh letih je Desire prvi telefon, ki tej nalogi ni kos. Število sličic na sekundo venomer niha med 15 in 24, zvok pa zajema pri 8kHz in 12kbps. Obupno!

Po vrhu bi si želel še boljši zvočnik in predvsem primernejšo namestitev le tega. Kaj mi pomaga zvočnik na zadnji strani telefona, ki je obrnjena vstran od mene? Že gledanje youtube videa je tako neprijetno brez uporabe slušalk.

In vendar, Desire je zelo dober telefon s katerim bo večina zadovoljna. Vedite le, da ni najbolj primeren za zagrete igralce mobilnih iger in hobby filmarje, posnetki so enostavno zanič. V tem primeru se morda raje pozanimajte o Samsungu Galaxy S.

Moje mnenje: Nokia 5800 XM in Symbian S60 v5

nokia5800

V začetku februarja, so mi prijazni ljudje Future PR, na test posodili Nokio 5800, prvi telefon, ki ga žene nov operacijski sistem Symbian S60 v5. Glavna novost, ki jo le ta prinaša je nedvomno podpora na dotik občutljivim zaslonom. Zaradi česar se Nokio 5800 med "prijat'li" mnogokrat postavi ob bok Applovemu iPhonu. Kljub temu, pa Nokia vedno znova povdarja, da s 5800 cilja na povsem drugo publiko.

dscn2567In boljše je tako, kajti kot uporabnika iPhona, me je Nokia ob prvem stiku prav odbila in to predvsem zaradi zaslona. Ta je namreč tipa "resistive touch", za razliko iPhonovega kapacitativnega, kar v praksi pomeni počasnejše delovanje zavoljo potrebe po močnejšem pritiskanju po zaslonu in odsotnost zaznave večih dotikov hkrati (beri: ni multitoucha). Ima pa to tudi svoje prednosti, zaslon  je tako odziven na vsako stvar in ne zgolj za prste. Končno pa je to delno tudi stvar osebne preference in jo težko štejem kot minus.

Resolucije zaslona 360x640 pik, barve so žive in berljivost je dobra v vsakodnevnih okoliščinah. Izgleda, da bo to nov standard za Nokijine S60 telefone v naslednjih nekaj letih. Vsekakor je bil že čas za slovo od QVGA zaslonov.

dscn25691Telefon je presenetljivo dobro, kompaktno izdelan in lepo sede v roko. Morda je malce hecne oblike, saj je dolg, ozek in debel in po velikosti ga še najlažje primerjam z Nokio N73 in N82. Prohvalno je tudi, da ohišje ob rokovanju ne škripa in ne piska. Tako ponovno izpostavljam dejstvo, da je žal prav N serija najslabše izdelana Nokijina serija telefonov. Le upamo lahko, da bo boljše z N97.

Glede na to, da gre za telefon z oznako XpressMusic bi pričakoval boljši predvajalnik za glasbo. Ta je namreč bolj ali manj ostal nespremenjen. Še vedno ne nudi ocenjavanja pesmi in še vedno je potrebno glasbeno knjižnico po tistem, ko dodamo kakšno novo pesem posodobiti. Sam zvok je dober, vendar ne doseže svežine in kvalitete iPhona. Mislim pa, da se nihče ne bo s tem obremenjeval. Zame je najpomembneje, da ni slišati nobene statike med poslušanjem glasbe z "in ear" slušalkami. Nokia Music Store zaenkrat pri nas ni podprt (SAZAS, ukreni nekaj!).

Edino po čemer telefon res izstopa, so kvalitetni in glasni zvočniki. Moram priznati, da v žepni napravi še nisem slišal glasnejših zvočnikov, pa tudi kvalitetnejše bi težko našel. Na izletu v naravo telefon brez težav zadosti potrebam po glasbi!

Druge stvari so bolj ali manj standardne GPS, WiFi, 3,2 Mpix kamera z Zeissovo lečo, ki snema video v formatu 16:9 . Nokia 5800 music playerŽal pa resolucija ni  720 x 480, ampak zgolj 640 x 360 pik. Baterije žal nisem uspel dovolj stestirati.

Še najbolj me je telefon zanimal zaradi operacijskega sistema, saj bo le ta poganjal večino prihajajočih Nokijinih telefonov višjega razreda. Naj povem, da sem bil razočaran. Predvsem se mi sistem ne zdi prilagojen za uporabo samo z zaslonom na dotik. Telefon po mojih vitisih kar kriči po tipkah! Delno je to res posledica navajenosti na iPhone, a dovmim, da je to edini vzrok.

V osnovi je organizacija sistema bolj ali manj ostala nespremenjena. Še vedno imamo na vsaki strani zaslona spodaj dve mehki funkcijski tipki, ki odpreta nek meni, v katerem nato izberemo željeno funkcijo. Kar pri tem zna povzročati težave je listanje skozi te menije. Še posebaj izbira funkcij kot je izhod, ki niti niso na prvem delu liste, ampak se moramo do njih šele premakniti, je mučna. Symbian OS S60, še do sedaj nikoli ni bil operacijski sistem za na dotik občutljive naprave in to se tudi pozna. Potrebno bo kar nekaj modifikacij, da bodo dosegli eleganco iPhone OSa.

Posebno nerodno je implementirana tipkovnica. Kjerkoli je vnosno okno, je namreč potrbno najprej 2 krat klikniti nanj, da se nam pokaže tipkovnica. Z zadnjo posodobitvijo je priklic tipkovnice postal sicer občutno hitrejši, a nesmisli ostajajo. Ko v aplikaciji beležke izbereš funkcijo nova beležka, pač ni logično, da se ti takoj ne prikaže tipkovnica in moraš še dodatno klikati po zaslonu. Pravtako se isto zgodi v sporočilih in pri vnašanju naslova v internetnem brskljalniku. Vse to se sicer da popraviti, vendar dvomim, da bo do tega prišlo. Hitrost pisanja pa je dodatno omejena z nepodporo multitoucha. Vsakič je namreč potrebno prst iz zaslona umakniti, preden lahko ponovno stisnemo na naslednjo črko.

nokia5800tipkovnica

Ne glede na vse skupaj, pa je sistem v osnovi soliden in bi se znal ob primerni uporabi klasičnih tipk pokazati v povsem drugi luči. Glede na to, da visoko kategorni telefoni kot je Nokia N97 in Samsung Omnia HD (spet brez tipk!) šele prihajajo, mislim, da niti ni bojazni, da ne bi v prihodnosti imeli s S60 v5 več veselja. Sam pa bom še naprej sanjal o kakšni nadgrajeni E71 z zaslonom občutljivim na dotik in vrhunsko kamero....