Brez mnenja: Samsung Galaxy S

Poln želje po androidnem telefonu, sem pred dobrim tednom dni opazil, da se mi pri rdečih pravkar izteka aneks. Vdal sem se skušnjavi in "kupil" Samsung Galaxy S (SGS) za 1€ z opcijo Najnaj 15. Spet sem suženj... Že dalj časa opažam, da mi je operacijski sistem Android prirasel k srcu. Zlezel pod kožo, če tako hočete...  iPhona še sicer nisem pripravljen zamenjati z androidnim telefonom, a tudi če bi ga, mi razen iger ne bi veliko manjkalo. Na telefonu se resda igram bolj poredko, a ko se, sem vedno znova navdušen nad igrami, ki jih zmore gnati jabolčnik. Pričakovati pa velja, da bo tudi na tem področju Android vsak hip dihal za ovratnik iPhonu. Nova verzija operacijskega sistema Android - Gingerbread namreč prinaša pomembne napredke prav na področju iger.

Črno...

O Galaxyu S na spletu piše mnogo slabega. Touchwiz je, poleg Motorolinega Blura, najbrž ena slabših preoblek Androida. Izstopajo predvsem poročila o zatikanju sistema in GPS sprejemniku, ki ima težave z iskanjem satelitov. Mnogo teh glasov res izvira onkraj luže, kjer imajo operaterjem prirejene različice SGS , ki večinoma še niso posodobljene na Android 2.2 - Froyo. Tudi izdelava SGS ni prav nič vrhunska. Prej bi rekel, da so materiali ceneni, primerni zgolj najnižjemu rangu telefonov. Prav tako telefonu manjkata bliskavica in opozorilna LED lučka. Skratka, veliko negativnega se najde...

Belo...

Zakaj sem se torej, vsem tem dejstvom navkljub, odločil za nakup?

1. Humingbird je trenutno še zmeraj najhitrejši procesor v androidnih telefonih na trgu. (A že januarja znajo na trg priti telefoni z dvojedrnimi procesorji!) 2. Zaslon SAMOLED s podporo Multitouch in z Gorilla Glass steklom. 3. Zajema videa pri konstantnih 30 sličicah na sekundo v 720p 4. Na voljo je ogromno prostora za namestitve aplikacij (travma iz časa Desira). 5. Sorodnost z Google Nexus S 6. Ugodni pogoji financiranja :)

Sivo...

Glede na želje in potrebe je SGS skoraj idealna naložba zame. Želel sem namreč telefon, na katerem bom lahko predvsem testiral razne doma zvarjene ROMe in najnovejše Googlove aplikacije. Sličnost z Googlovim Nexusom S se zna tu izkazati za odločilno prednost... Po dveh dneh uporabe lahko rečem, da sem s svojim nakupom zadovoljen. Itak sem ga takoj, ko je bila baterija napolnjena flashal na Darkyev v7 custom ROM. Touchwiz sem tako praktično videl le v navodilih, hkrati pa še zmeraj lahko uporabljam dodatne Samsungove aplikacije, kot sta aplikacija za kamero in vrhunski video predvajalnik, ki suče formate DivX, MKV, MP4 in podpira celo podnapise! [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=l79ikZDzKNs] Skratka, zaenkrat sem navdušen! V naslednjih dneh moram preizkusiti še kak custom kernel (prilagojeno sistemsko jedro), sploh podpora B(utton)N(otification)L(ights) me zelo muči. BNL namreč omogoča uporabo osvetlitve gumbov za oznanjanje dogodkov oz prejetih sporočil. V končni fazi telefonu torej manjka le bliskavica.

Če si sedaj želiš tudi sam preurediti svoj Galaxy S, ti svetujem, da začneš z branjem XDA foruma.

Moje mnenje o HTC Desire HD - Harder, Faster, Bigger, Better

Kaj narediš z zmagovalnim žrebcem? Nališpaš ga, usedlaš mu luksuzno vprego in ga odpelješ še na lepotno tekmovanje.

HTC Desire je bil nedvomno eden izmed najbolj zaželjenih telefonov tega poletja. Razprodan je bil skoraj povsod po Evropi. Nič čudnega, ponujal je ogromno. Moteče so bile le malenkosti, podpovprečen zajem videja in zaslon nezmožen natančne zaznave večih prstov hkrati. Skočimo nekaj mesecev najprej...

HTC ne počiva. Tajvanci so si vzeli k srcu kritike Desira in v Evropo poslali še Desire HD. V osnovi gre za luksuzno in posodobljeno izvedenko Sprintovega EVA 4G, ki je poleti navduševal Američane. Bo dogajal tudi nam?

Naj začnem pri osnovah, pri izdelavi in uporabljenih materialih. Večino ohišja Desira HD tvori masivni kos izstruženega aluminija, podobno kot pri Applovih MacBookih Pro in HTC Legendu. S plastiko so odeti le pokrov za baterijo na levem robu aparata, del ob bliskavici tipa dual-LED in spodnji zadnji del, kjer domujeta kartici SIM in mikroSD. Slednjo je tokrat mogoče menjati brez izklopa telefona. Posledica izdelave je neverjeten občutek neuničljivosti. To je Android, ki tudi navzven deluje kot robot! Vrhunskost materialov na eni strani, pa privabi veliko več pozornosti do detajlov na drugi. Moteč je težko stisljiv gumb za spreminjanje glasnosti, ki je skoraj v istem nivoju kot samo ohišje. Še toliko bolj, ker se ob njem konča pokrov za baterijo. In ta zgornji kot pokrova minimalno štrli od ohišja. Najbolj navdušen nisem niti nad pozicijo izhoda za slušalke, ki je na spodnji strani telefona. Prekletstvo perfekcionizma...

Občutek neuničljivosti je delno pogojen tudi z velikostjo in ta telefon je resnično VELIK (pre-?)! Diagonala zaslona meri 4.3 palce, dimenzije telefona pa so na zgornji meji žepnega formata in prav to zna ljudi odvrniti od nakupa! Vendar pa menim, da telefon ni prevelik. Ne glede na to, da nimam največjih rok, še vedno s palcem zmorem seči v vse kotičke zaslona Desira HD. Velikost pa prinaša tudi svoje prednosti... Nedvomno gre za najbolj natančno in uživantsko izkušnjo na virtualni tipkovnici kadarkoli! Med pomanjkljivostmi zaslona pa moram omeniti še "slab" kontrast in majhen zorni kot brez popačenja ter razmeroma nizko resolucijo za tako velik zaslon. Iz Desira (nonHD/nonZ) sem bil vajen AMOLED zaslona, ki je imel že kar premočne barve in SuperLCD v Desiru HD mu ne seže blizu, hkrati pa zaradi zelo refletornega stekla na prostem prav tako odbija veliko svetlobe. Kljub temu, da je resolucija bolj na spodnji meji sprejemljive (za pametni telefon najvišjega ranga), pa načeloma kupcem ne bo predstavljala težav. Dvomim, da bo kdo dnevno primerjali Desire HD z iPhonom 4. A treba je priznati da se razlika tudi napram Desiru (nonHD/nonZ) opazi.

Desire HD teče na operacijskem sistemu Android 2.2, kateremu so nadeli že dobro poznani uporabniški vmesnik Sense, ki so ga pa še dodatno obogatili s funkcijami. Vmesnik je sedaj izpiljen že do onemoglosti in deluje še bolj tekoče od tistega, ki ga imam v spominu iz Desirea (nonHD/nonZ).

Med novostmi je v ospredju predvsem vsesplošna personalizacija. Aplikacija HTC Hub ponuja sveže namiznike, ozadja,

scene, preoblekce in celo sete zvonenj skupaj z vsemi obvestil. (Mimogrede, zvonenje Jumping Pixels iz zbirke 8Bit je nuja za vse prave geeke!) Novost je tudi aplikacija HTC Likes, ki uporabnikom olajša dostop do aplikacij, ki jih HTC želi izpostaviti. Gre predvsem za brezplačne aplikacije višje kvalitete. Po spletu pa se že širijo govorice, da HTC v prihodnosti namerava razviti tudi lastno prodajalno aplikacij. Gremo vsi skupaj: "Fragmentacija, ne hvala!". Veliko raje bi videl, da Google čimprej omogoči plačljive aplikacije tudi v Sloveniji, ostalih trgovin imamo že dovolj.

Tudi na splošno je prisotno veliko majhnih sprememb v sistemu. Tako so sedaj, v seznamu z opozorili, ki ga povlečemo iz statusne vrstice na vrhu zaslona, navzoče tudi nedavno odprte aplikacije. Gre sicer za podvojitev funkcionalnosti, saj so te iste aplikacije dostopne tudi z dolgim držanjem gumba Home. Predvajalnik glasbe ima vgrajen equalizer, kot tudi funkciji SRS in Dolby, vendar zvok bolj popačijo kot izboljšajo. Prijetna novost so dodatni efekti obdelave slik v aplikaciji kamera. Dodan je bralnik eknjig s trgovino Kobo, ki pa Slovencem ni dostopna. HTC pa je še enkrat dokazal, da si upa kopirati dobre ideje in sedaj se je kopiranju teksta po vzoru iOSu, pridružila še iOSu podobna lupa za fino razvrščanje med črkami.

Med večje novosti lahko štejemo tudi HTCSense.com. To je brezplačeni spletni servis, ki ga vidim kot funkcijsko razširjen odgovor na Applov MobileMe. Omogoča zaklep telefona na daljavo, lokaliziranje telefona, kot tudi napredne funkcije kot so branje SMSov na telefonu, pošiljanje SMSov iz telefona, preusmerjanje klicev in pa integracija s HTC Likes, o kateri sem govoril že zgoraj. Kar čudi me, da je vse to na voljo brezplačno!

 

Če se sedaj dotaknem še področij, kjer me poleti Desire (nonHD/nonZ) ni prepričal, z veseljem ugotovim, da je prav tukaj najbolj opazen napredek.

Zaslon Desire HD ima vgrajen zaslon, ki brez težav sledi 4 prstom hkrati in se ne izgubi pri križanju osi. To bo v veliko veselje vsem igričarjem. In ko smo že pri igrah, tudi grafični procesor je precej močnejši, RAM pa je sedaj narastel že na neverjetnih 768 MB.

Prostor za aplikacije Prostora za aplikacije je sedaj na pretek, 1,5 GB. Za razliko je Desire nudil uporabniku na razpolago le 140 MB od 512 MB vgrajenih. Kljub približno 50 nameščenim aplikacijam, je še zmeraj prostih 920 MB za dodatne. Luksuz? Ne, osnovna nuja sodobnih pametnih telefonov, predvsem igre znajo zahtevati veliko prostora.

Video zajem in fotoaparat Video zajem je področje, kjer se mi je Desire v končni fazi najbolj zameril. Situacija je torkat precej boljša, zajem videja je končno tekoč in to tudi v slabih svetlobnih pogojih. Zvok non-HD videa resolucije 800 x 480 pixlov je zajet pri 41kHz, dočim pri posnetkih 720p vzorčenje pade na 16kHz. Predvsem pa je zvok tokrat kodiran v kodeku namenjenemu glasbi (mp4a) in ne amr! Sam zajem zvoka seveda določa tudi mikrofon, ki pa zgleda ni najvišje kakovosti, saj ga zna občasno preobremeniti že akustična kitara. Prav tako video še naprej ostaja zapakiran v format 3gp. Ni mi povsem jasno zakaj HTC ne preklopi na MP4. Naj še opozorim, da sem pri snemanju HD videa na priloženo kartico, ki je class 2 opazil občasno zatikanje, ki ga pri zajemu na kartico class 4 ni bilo.

Fotografije že na Desiru niso bile slabe in kvaliteta je po prvih vtistih slična. Odločilni faktor je seveda fotograf in ob vseh mogočih efektih, se ne bojim, da telefon ne bi zadostil potrebam navdušencev nad mobilno fotografijo.Bliskavica dual LED je precej močna. V šali bi lahko rekel, da zna iz teme narediti dan.

Več fotografij in posnetek zajet z Desirom HD si lahko ogledate na Flickrju.

Zvok Vgrajen zvočnik ostaja bolj kot ne nespremenjen. Pri glasbi bolj tenko piska, kot pa igra. Vendar glede na 3,5 mm izhod, to ni kritično. Itak vsi raje Desire HD priključili na zvočnilke ali uporabili slušalke. Mimogrede, priložene ostajajo iste. Zvok sem preizkusil s Shureovimi SE210 in Sennheiserjevimi PX100. Pri prvih gre za izolatorne slušalke, ki si jih moraš zadegati kar se da globoko v slušni kanal, druge pa so navadne naušne slušalke. Barva zvoka se mi zdi bolj všeč kot na Desiru, čeprav še vedno za nianso preferiram barvo zvoka iPhona. Pri uporabi Shureovih SE210 je žal še vedno jasno slišen ciklični statični šum, vezan na sprejmanje telefonskega signala in se ga ob predvajani glasbi ne sliši več. Nivo bazičnega statičnega šuma pa je precej glasnejši kot tisti na iPhonu. Pri uporabi klasičnih naušnih slušalk se itak nič od tega ne opazi in ostalne le še glasba, užitek...

Baterija Čeprav je telefon pred menoj na testu imel že nekdo drug, iskreno povedano po dveh dneh še ne morem podati končnega mnenja o bateriji. Me pa trenutno pozitivno preseneča! Prvi dan sem telefon spraznil iz 100% na 25% v nekaj več kot 5 urah neprestane uporabe. Drugi dan, ko sem Desire HD uporabljal bolj znosno, je brez težav zdržal od 8:45 do 22:35 brez dodatnega polnjena s preostalimi 38% baterije. Končno mnenje o bateriji bom podal v prihodnjih dneh. Ključnega pomena za trajanje avtonomije pa so bržkone nastavitve sinhronizacije raznih spletnih servisov. Twitter posodabljam na 1 uro, vreme enkrat na 3 ure, dva Gmail naslova imam nastavljena na push in Facebook je nastavljen za posodabljanje enkrat na dan. Hey, Tr00 g33ks d0n't us3 f4c3b00|<!

Mi Desire HD torej dogaja? Ja, vsekakor. Gre za vrhunski telefon, napredek napram Desiru (nonHD/nonZ) je opazen in neizpodbiten. Še vedno si lahko želim boljši zajem videa in manj odbojen zaslon. Tudi HDMI izhod, ki ga ameriški brat EVO 4G ima, se v Evropo ni preselil... Verjetno zaradi HTCjeve podpore DLNA. Čez leto ali dve, se bomo najbrž še čudili, zakaj so telefoni podpirali sploh HDMI.

Torej, če se vam le ne zdi Desire HD prevelik, je to telefon za vsakega tehnološkega sladokusca in navdušenca nad sodobnimi tehnologijami. Je torej boljši iPhona? iPhone ni telefon.

HTC Desire HD so mi na test posodili Publicis Group, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

AppendixKončno mnenje glede baterije Po 5 dneh uporabe lahko nedvomno potrdim trend, ki se je kazal že po drugem dnevu uporabe. Mirne duše lahko rečem, da sem nad baterijo Desira HD navdušen. Po srednje intenzivni celodnevni uporabi, me baterija noben dan ni pustila na cedilu. V povprečju je baterija po 14 urah dnevne uporabe še zmeraj polna med 30% in 40%. Seveda pa je Desire HD tako kot vsak pametni telefon zadnjih let (izključivši Nokie E71/72) potrebno polnit vsak večer.

Življenje z robotom v žepu oziroma moje mnenje o HTC Desire in operacijskem sistemu Android

Redni bralci Digitalnega šepeta najbrž veste, da sem pretekla 3 leta digitaliziral svoj vsakdanjik s pomočjo operacijskega sistema iOS. A letošnja pomlad je bila mobilno pestra in Apple fanboyu v meni je zavladal geek. Podal sem se na avanturo z HTC Desirom in operacijskim sistemom Android. O mojih izkušnjah uporabe v preteklih mesecih si lahko preberete spodaj.

Vsak začetek je težak in prvi vtisi Androida 2.1 niso bili ravno pozitivni. Sistem je v primerjavi z iOS v določenih pogledih deloval neverjetno surovo. Zataknilo se je že pri osnovah.

Desire ima vgrajenih 512 MB spomina ROM in vsega dobrih 140 MB je prostih za namestitev aplikacij. Kar neverjetno je, da brez hekerskih posegov v sistem oz. rootanja, ni mogoče nalagati aplikacij na razširitveno kartico. Pregovorna svoboda pri uporabi je naletela na gluha ušesa tudi, ko sem želel preko wifija nuditi prenosniku povezavo v splet. Edina možnost je bila povezava preko modrega zoba in še to le za uporabnike operacijskega sistema Windows.

V teh dneh sem se mnogokrat spomnil na Symbian, za katerega sem že več krat rekel, da ga je povozil čas. A glej ga zlomka, ta isti Symbian je že od samega začetka nudil nalaganje aplikacij na razširitveno kartico in na novejših telefonih z wifijem tudi deljenje povezave! Če bi Symbian le imel še kaj visoko kategornih razvijalecev, bi se lahko v določenih pogledih še danes kosal z modermimi operacijskimi sistemi!

Ne obstoj plačljivih aplikacij na Android Market Placu je moje spomine na čas uporabe Symbiana samo še obudil. Odkar sem uporabnik iPhona sem na strani kot so Handango in PocketGear že skoraj pozabil! Prav hecno je, da lahko za telefon, ki ni uradno v prodaji v Sloveniji, kupujem aplikacije v uradni trgovini, dočim za Android ne morem...

Tudi o kvaliteti aplikacij na Android Marketu bi lahko povedal marsikaj, a naj se obregnem le o pomanjkanju vsakršnih smernic, kako naj izgleda  Android aplikacija. Mislim, da bi kljub prostosti pri Googlu morali podati vsaj neobvezujoča osnovna priporočila za izgled uporabniškega vmesnika aplikacij.

Ni presenetljivo, da sem telefon rootal po tretjem dnevu uporabe. Da bo pravici zadoščeno naj povem, da je seveda tudi moj iPhone v preteklih letih bil jailbreakan!

A ni vse črno, kar se ne sveti! Konec maja je Google splovil novo verzijo Androida, imenovano Froyo in oštevilčeno z 2.2. Z izejemo plačljivih aplikacij v slovenskem Market Placu je nova verzija operacijskega sistema odpravila glavne pomanjkljivosti sistema in omogočila, da sem na svoj Desire končno lahko namestil vse najnujnejše aplikacije. Čeprav je poseg v sistem bil še zmeraj potreben, saj aplikacije same po sebi, brez posodobitve, napredne funkcije shranjevana na kartico ne podpirajo. Poleg tega pa vse do avgusta HTC (in tudi noben drug proizvajalec Android telefonov) ni izdal uradne nadgradnje za Desire! In prav to je velika rak rana Androida. Pri posodobitvah operacijskega sistema so uporabniki prepuščeni na milost in nemilost proizvajalca. Lastniki HTC Hera bi znali o tem napisat cel ep! Še sreča, da obstaja ogromno zaledje Android fanatikov, ki so v teku pičlih nekaj tednov že skovali garažno verzijo Froya za Desire!

Kljub surovosti Androida 2.1, sem po dobrem mesecu uporabe začel resnično ceniti prednosti operacijskega sistema. Delovno uporabniške navade sem počasi spreminjal in vsak dan me je navdušil kakšen nov aspekt sistema. Kot uporabnik Gmaila sem bil izjemno navdušen nad vrhunsko Gmail aplikacijo in tudi Google Maps, ki omogočajo celo brezplačno glasovno navigacijo so daleč najboljši prav na Androidu.

A najbolj iztopajoča in navdušujoča razlika napram iOS so elegantno in premišljeno implementirana opozorila, ki za spremembo od tistih v iOS niso prav nič vsiljiva in nadležna! Sveži dogodki, emaili, smsi in ostali dregljaji se elegantno vrstijo v opozorilno vrstico na vrhu ekrana, ki je dostopna v skoraj vsaki aplikaciji in v vsakem trenutku. Urnebesno božansko!

Velikokrat opevana prednost pred iOS naj bi bila tudi večopravilnost, a je v tem pogledu iOS že nadoknadil zaostanek in vsaj kar se tiče uporabnosti Android večjih prednosti nima. Rekel bi, da prej povzroča resnični muktitasking negativne učinke na trajanje baterije, kot pa prinaša kakšno prednost. Nikoli si nisem mislil, ampak najbolj od vsega sem na Androidu pogrešal potisna opozorila (push notifications). Vzamimo za primer uporabo instantnega spročevanja. Odprt program, v ozadju, ki na 15 minut posodablja informacije požre veliko preveč baterije, da bi si ga lahko privoščil imeti odprtega v ozadju ves dan.

Zelo všečna je tudi pregovorna odprtost sistema, ki omogoča, da se aplikacije vsidrajo globoko v sistem in se povezujejo med seboj na nivoju, ki ga pri iOS poznajo le Applove lastne aplikacije. Kako kul je to, se zaveš, ko lahko zajeto sliko objaviš na Twitter ali Facebook kar iz galerije oziroma fotoaparata. In če ti ni všeč uporabniški vmesnik, si ga lahko urediš po svojem okusu!

Pomemben sestavni del Android izkušnje so tudi widgeti (namizniki, anyone?). Ti omogočajo hiter pregled pomembnih informacij, kot so novice, Twitter, Facebook, vreme, ura in aktualni vnosi v koledarju. Možna je tudi interakcija z njimi in vnos podatkov. Z enim klikom lahko posodobiš več socialnih omrežij hkrati. Zelo priročno!

Če povzamem, menim, da je Android (predvsem po nadgradnji na 2.2) zelo dober mobilni operacijski sistem, ki ima vedno več razvijalcev na svoji strani. Tudi v svetovnem merilu kaže sistemu dobro in po poročanjih število naprav že presega iOS naprave. Ne morem niti mimo pomembnega dejstva, da sta oba velika slovenska operaterja Android zagrabila z obema rokama. Organizirala sta celo vsak svoj  natečaj za razvoj slovenskih Android aplikacij. Niti nad ponudbo telefonov na našem trgu se ne morem pritoževati. Skratka scena živi!

Za konec še nekaj besed o Desiru

Brez dvoma gre za zelo dober, skoraj vrhunski telefon, ki pa me je razočaral zaradi malenkostnih napak.

O dobrih straneh Desira je na spletu že mnogo napisanega. Skoraj ni opisa, ki telefona ne bi koval med zvezde. In kako tudi ne, na papirju mu težko kaj očitaš! Omenil bi solidno izdelavo, lep design, naphanost s funkcijami in za marsikoga najbrž najlepši grafični vmesnik na telefonih sploh. Sam se ne bi branil niti nezačinjenga Froya, kot ga najdemo na Desirovem bratu Google Nexus One.

Pri pomanjkljivostih res morda gre predvsem za osebne preference, zato verjamem, da se bodo marsikomu morda zdele spodnje vrstice pikolovske. Vendar smo leta 2010 in jasno je, kaj se pričakuje od telefona najvišjega razreda! Brez teh napak bi Desire lahko bil idealni telefon, a žal ni.

Začnimo pri zaslonu. Gre za zaslon tipa AMOLED, ki so trenutno zadnji krik mode v mobilnem svetu in prinašajo neverjetne barve, kontrastno razmerje in po vrhu potrošijo ništrc energije v primerjavi z navadnimi LCD zasloni. Njihova slaba lastnost je, da na močnem soncu skoraj niso vidni. Samsung, ki zaslone proizvaja, se je na kritike že odzval in v svoje Galaxy S mobilnike vgrajuje zaslone Super AMOLED, ki združujejo vse pozitivne lastnosti in so vidljivi tudi na soncu. Kljub kritiki pa priznam, da sem lahko normalno vzhajal z AMOLED zaslonom, saj sem večino dneva znotraj hiš in ne na soncu. Poleg tega se je po spletu razširila novica, da bodo zaradi pomanjkanja zaslonov AMOLED odslej v Desire vgrajevali tudi Super LCD zaslone, ki težav z slabo vidljivostjo na soncu nimajo.

Ostanimo pri zaslonu. Za veliko bolj motečega in predvsem zaskrbljajujočega, se je izkazal digitalizator. Gre za cenen model, ki ne podpira tehnologije multitouch, kot si jo predstavljamo pod tem imenom. In res, tudi HTC termina multitouch nikjer ne omenja, govorijo le o "pinch to zoom" funkciji. Za razjasnitev predlagam, da si pogledate spodnji video. Problem takega zaslona je, da seveda ni uporaben za igranje resnejših iger, kar je še posebaj škoda, glede na relativno močan hardware (1GHz).

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=hVlsRCMltDg]

Najbolj moteče pri premagovanju vsakdanjika z Desirom, pa sta se zame izkazala katastrofalno slab zajem zvoka in netekoč zajem videa ob suboptimalnih svetlobnih pogojih. Sem kitarist in telefon velikokrat uporabljam za beleženje svežih idej in novih pesmi. To funkcijo na telefonih uporabljam že vse od leta 2005, ko sem kupil Nokio N70 in po vseh teh letih je Desire prvi telefon, ki tej nalogi ni kos. Število sličic na sekundo venomer niha med 15 in 24, zvok pa zajema pri 8kHz in 12kbps. Obupno!

Po vrhu bi si želel še boljši zvočnik in predvsem primernejšo namestitev le tega. Kaj mi pomaga zvočnik na zadnji strani telefona, ki je obrnjena vstran od mene? Že gledanje youtube videa je tako neprijetno brez uporabe slušalk.

In vendar, Desire je zelo dober telefon s katerim bo večina zadovoljna. Vedite le, da ni najbolj primeren za zagrete igralce mobilnih iger in hobby filmarje, posnetki so enostavno zanič. V tem primeru se morda raje pozanimajte o Samsungu Galaxy S.