Nokia N9, drugačna, zapostavljena, elegantna in skoraj že pozabljena

nokia-n9-familyDanes sem na "test" dobil Nokio N9, telefon, ki mu pripada čast biti poslednji predmet poželenja, ki sem ga izbral pred začasno upokojitvijo kot blogger. Kot veste gre za neke vrste konceptni telefon, ki ga poganja operacijski sistem Meego. Pred časom, ko na čelu Nokie še ni sedel Stephen Elop, je Meego veljal za veliki up Nokie in Intela v bitki proti iOSu in Androidu. Danes vemo, da se je zgodba odvila drugače. Nokia je pričela uporabljati Windows, Intel pa je uspel nažicati Google, da v Android vključijo podporo njihovim procesorjem. N9 se tako zdi predstavnik veje alternativne realnosti, ki se dejansko ni zgodila. Se je pa vendarle začela in N9 je (ob Nokiji 950 namenjene le razvijalcem) spomin na nekaj, kar se nikoli ni razvilo.

Glede na to, da gre za približno 2 leti star telefon, je test v klasičnem pomenu nesmiseln. Raje se bom posvetil občutkom ob prvem stiku in uporabi telefona, ki me je ves ta čas zanimal, a nikoli nisem zbral poguma, da bi se mu resneje posvetil.

Kot izdelek se lahko N9 še danes postavi ob bok večini konkurentov. Izdelava je vrhunska, na nivoju HTC One X. Že res, da je zaslon relativno nizke resolucije za današnje standarde (pentilna matrika 854 x 480), me pa še vedno navdušuje pametna uporaba zaslona pripravljenosti za uro in opomnike. Zakaj tega ne kopira Samsung, ki pravtako uporablja zaslone tipa AMOLED, ne bom nikoli razumel?! Zvočnik je relativno slab in se najbrž niti v konkurenci pred 2 letoma ne bi odrezal veliko boljše kot danes. Ja, tisti na HTC Desire je bil še slabši. :) Kamera je solidna nič več, nič manj. Vsekakor pa se lepota N9 skriva v skladnosti hardwarea in softwarea. Brez nepotrebnih tipk, vse je le drsljaj, dva ali tri vstran. Tale dva ali tri znajo biti tudi nadležni, a ne bom o tem... V osnovi gre za zelo elegantno uporabniško izkušnjo, ki je tudi relativna zastarelost strojne opreme in občasne upočasnitve ne uničijo.

Nokia n9

Bolj zanimivo vprašanje je, kako se 2 leti star telefon obnese, če ga poskusiš uporabiti namesto zadnjega iPhona ali Androida? Presenetljivo dobro. Na N9 sem uspel preseliti praktično vso svojo digitalno kramo. Kontakte in koledar imam sinhronizirane z Googlom in sem jih po prvotnih težavah s CalDav nastavitvami le uspel sinhronizirati. Twitter, Facebook in Skype so že tovarniško nameščeni in delujejo kot pričakovano. Žal manjkajo bolj sveže Googlove storitve, kot sta Google+ in Google Maps. Slednje nadomestijo zelo dobre Nokijine mape z navigacijo. Prav tako ni alternative za Instagram. Obstajajo pa alternativne aplikacije za GoogleDocs, Foursquare, Evernote, Pocket in Dropbox, ne manjka pa niti WhatsApp. Še posebaj pa bi rad izpostavil slovenski Toshl, ki ga uporabljam vsak dan in je na voljo na vseh platformah.

Kako dolgo in kako daleč me bo uspela Nokia N9 še ponesti v skupnem digitalnem potovanju, ne znam povedati. Vsekakor pa bom v skupnem času užival. Nokia N9 še danes zmore zadovoljiti večino potreb uporabnikov. Elegantnost operacijskega sistema in povezanost med hardwareom in softwareom pa je lahko vzgled konkurentom.

Bitni pogovori

Image Bitni pogovori so slovenski podcast iz ust Nejca Žorge DulminaAlana Pepelka in Marka Bizilja. V zadnji oddaji so me povabili, da se jim pridružim tudi sam. Debatirali smo o Google Maps, CES in fantazirali o prihajajočih Applovih napravah.

Vse, ki vas zanima, kaj smo imeli za povedati, vabim, da si Bitne pogovore dodate v vaš omiljeni odjemalec podcastov.

Vir: Bitni pogovori #17: Nekaj vmes

PS: Za vse iOS fanatike, danes je v akciji program Downcast

Brez mnenja: Samsung Galaxy S

Poln želje po androidnem telefonu, sem pred dobrim tednom dni opazil, da se mi pri rdečih pravkar izteka aneks. Vdal sem se skušnjavi in "kupil" Samsung Galaxy S (SGS) za 1€ z opcijo Najnaj 15. Spet sem suženj... Že dalj časa opažam, da mi je operacijski sistem Android prirasel k srcu. Zlezel pod kožo, če tako hočete...  iPhona še sicer nisem pripravljen zamenjati z androidnim telefonom, a tudi če bi ga, mi razen iger ne bi veliko manjkalo. Na telefonu se resda igram bolj poredko, a ko se, sem vedno znova navdušen nad igrami, ki jih zmore gnati jabolčnik. Pričakovati pa velja, da bo tudi na tem področju Android vsak hip dihal za ovratnik iPhonu. Nova verzija operacijskega sistema Android - Gingerbread namreč prinaša pomembne napredke prav na področju iger.

Črno...

O Galaxyu S na spletu piše mnogo slabega. Touchwiz je, poleg Motorolinega Blura, najbrž ena slabših preoblek Androida. Izstopajo predvsem poročila o zatikanju sistema in GPS sprejemniku, ki ima težave z iskanjem satelitov. Mnogo teh glasov res izvira onkraj luže, kjer imajo operaterjem prirejene različice SGS , ki večinoma še niso posodobljene na Android 2.2 - Froyo. Tudi izdelava SGS ni prav nič vrhunska. Prej bi rekel, da so materiali ceneni, primerni zgolj najnižjemu rangu telefonov. Prav tako telefonu manjkata bliskavica in opozorilna LED lučka. Skratka, veliko negativnega se najde...

Belo...

Zakaj sem se torej, vsem tem dejstvom navkljub, odločil za nakup?

1. Humingbird je trenutno še zmeraj najhitrejši procesor v androidnih telefonih na trgu. (A že januarja znajo na trg priti telefoni z dvojedrnimi procesorji!) 2. Zaslon SAMOLED s podporo Multitouch in z Gorilla Glass steklom. 3. Zajema videa pri konstantnih 30 sličicah na sekundo v 720p 4. Na voljo je ogromno prostora za namestitve aplikacij (travma iz časa Desira). 5. Sorodnost z Google Nexus S 6. Ugodni pogoji financiranja :)

Sivo...

Glede na želje in potrebe je SGS skoraj idealna naložba zame. Želel sem namreč telefon, na katerem bom lahko predvsem testiral razne doma zvarjene ROMe in najnovejše Googlove aplikacije. Sličnost z Googlovim Nexusom S se zna tu izkazati za odločilno prednost... Po dveh dneh uporabe lahko rečem, da sem s svojim nakupom zadovoljen. Itak sem ga takoj, ko je bila baterija napolnjena flashal na Darkyev v7 custom ROM. Touchwiz sem tako praktično videl le v navodilih, hkrati pa še zmeraj lahko uporabljam dodatne Samsungove aplikacije, kot sta aplikacija za kamero in vrhunski video predvajalnik, ki suče formate DivX, MKV, MP4 in podpira celo podnapise! [youtube=http://www.youtube.com/watch?v=l79ikZDzKNs] Skratka, zaenkrat sem navdušen! V naslednjih dneh moram preizkusiti še kak custom kernel (prilagojeno sistemsko jedro), sploh podpora B(utton)N(otification)L(ights) me zelo muči. BNL namreč omogoča uporabo osvetlitve gumbov za oznanjanje dogodkov oz prejetih sporočil. V končni fazi telefonu torej manjka le bliskavica.

Če si sedaj želiš tudi sam preurediti svoj Galaxy S, ti svetujem, da začneš z branjem XDA foruma.

Moj fotoaparat je lahko telefon ali moje mnenje o Nokiji N8

Nokia N8 je hecna naprava. Je bolj fotoaparat kot telefon in je bolj telefon kot internetni komunikator. Je izdelek vrhunske kakovosti, ki ga na cedilu pustijo luknje v operacijskem sistemu. Najlažje bi rekel, da je včerajšnji pametni telefon združen z vrhunskim foto telefonom. Finci zatrjujejo, da bo N8 s posodobitvami programske opreme zrasla bolj kot katerakoli Nokia doslej. Točno to pa je tisto, kar mi onemogoča podati končno mnenje. In vendar, takšna kot je sedaj za mnoge ne bo dovolj dobra.

Telefon Po mojem skromnem mnenju je N8 eden najlepših telefonov, ki so trenutno na trgu. Danes je prej redkost kot pravilo, da proizvajalci odstopijo od iPhonoidne oblike (primerjaj Samsung Galaxy S in iPhone 3G) in N8 spada v to kategorijo, oblikovno je svojstvena. Marsikdo se bo sicer obregnil ob štrleči fotoaparat na zadnji strani, ki je za nekaj milimetrov dvignjen od ohišja. Meni se ni zdel moteč, prej mi je bilo všeč, da se mi prsti nekje zataknejo ob ohišje in mi telefon ne spolzi tako hitro iz rok. Tudi izdelava je vrhunska, okoli gumbov se blešči zbrušen rob, ki vtis vrhunskosti še stopnjuje. Mislim, da je N8 prvi N Series telefon, ki po kvaliteti izdelave sodi v sam vrh telefonov sploh. Zaslon je tipa AMOLED in je velik 3,5 palcev ter riše sliko pri za Nokie standardni resoluciji 640 x 360 točk. Na kratko, izgleda super! Res ni med najbolj ostrimi, a sem prepričan, da bo večini lastnikov v veliko veselje. Poleg tega gre za kapacitativni zaslon na dotik, sposoben multitoucha, kar pride do izraza predvsem v brskalniku, fotogaleriji, igrah in navigaciji (potrebna je namestitev beta verzije Ovi Maps). Tudi odzivnost je dobra.

Reprodukcija zvoka je vrhunska in to tako preko slušalk, kot tudi preko zvočnika. Žal pa je zvočnik postavljen na zadnjo stran telefona v ohišje fotoaparata. To je najbrž največja napaka dizajna N8. Kot vsi moderni predvajalniki glasbe, ima sedaj predvajalnik dodan tudi coverflow. Digitalni kič! O fotoaparatu ne bom niti pisal. Je v svoji ligi, primerjam ga lahko le s kompaktnimi kamerami. Sigurno je glavni adut N8 in verjamem, da bo mnogim pomagal zabeležiti veliko neprecenljivih trenutkov. Skratka, poglejte si slike in presodite sami!

S klikom na sliko lahko vidite še ostale fotografije zajete z N8 S klikom na sliko lahko vidite še ostale fotografije zajete z N8

Mnenja o bateriji ne morem podati dokončno, ker telefona nisem dovolj uporabljal. Po opažanem (in tudi prebranem), pa bi moral telefon brez težav zdržati 1 dan tudi najzahtevnejšim uporabnikom in celo 2 dneva tistim, ki so malo manj zahtevni.

Symbian 3 O Symbianu sem že veliko pisal. Gre za sposoben a ne najmodernejši operacijski sistem. Nič nenavadnega ni, da se po spletu širi vse več pozivov naj Nokia uporabi operacijski sistem Android ali pa končno že izda kakšno napravo s sistemom MeeGo, ki ga snujejo skupaj z Intelom. A vsemu temu navkljub, Finci še naprej vstrajajo in pilijo Symbian. Korak za korakom. Symbian 3 se od prejšnjega S60 v5, ki je tekel (oz. se zatikal) na Nokiji N97, razlikuje bolj po niansah kot korenitih spremembah. Uporabniška izkušnja je boljša, predvsem bolj konzistentna, a v osnovi enaka. Dodali so sicer nekaj blišča, kot sta že zgoraj omenjena multitouch in coverflow, vendar gre še zmeraj za sistem, ki v uporabniku ne uspe vzbuditi želje po uporabi. Največje spremembe tako ostajajo očem skrite. Kar pa ni skrito, je funkcijska nasičenost. N8 se razume z USB ključki, tipkovnicami in mišmi, preko HDMI izhoda pa je zmožen predvajati video vsebine v resoluciji 720p. Da partizani, tudi tiste mkv in divx! Mar poznate kateri drugi telefon, ki zmore vse to brez hackov?

Rak rana pa še naprej ostaja zanič brskalnik, ki je v osnovi enak že od časa Nokie N80. Nedvomno ga je povozil čas in zahtevnejše strani, kot je npr. Engadget.com, nalaga nevzdržljivo dolgo. Tudi po več minut, če jih sploh naloži... Stanje sicer nekoliko omili razpoložljivost Opere, ki je na voljo v Ovi Storu, a je ta brez multitoucha. Za email sedaj serijsko skrbi Nokia Messaging, ki ga je bilo nekoč potrebno dodatno namestiti. Program je hiter in odziven ter dokaj enostaven za uporabo. Žal pa nima popolne podpore za Gmailov exchange server. Morda se bo zdelo malenkostno, vendar najbolj telefonu zamerim neobstoj qwerty tipkovnice v portretnem načinu in neergonomično razporeditev tipk v ležeči qwerty tipkovnici. Zato vsem predlagam namestitev tipkovnice Swype iz Ovi Stora.

Ovi Store Glede aplikacij je bil Symbian 3 v času testa še nekoliko podhranjen, a stanje se iz dneva v dan izboljšuje. Nokia je pred kratkim posodobila Social app, ki je edina možnost dostopa do Facebooka, prav tako je končno na voljo posodobljena verzija Skypa, kot tudi uradni aplikaciji za Foursquare in Wordpress. Slednja celo vključuje statistiko, ki me tako navdušuje na Androidu in na iOSu manjka. Igralcem je na izbiro nekaj najboljših Gameloftovih kot tudi nekaj EAjevih hitov. Preizkusil sem brezplačni NFS Shift in deluje brezhibno. Po drugi strani pa sta mi hudičevo manjkali Evernote in Dropbox. Slednjega lahko nadomesti Box.net, ki ga N8 zna uporabljati kar preko vgrajenega File Managerja. Aja, seveda obstajajo tudi Angry Birds, enaki kot na iOS in Androidu, le 3x dražji! Na sploh je večina aplikacij dražjih v Ovi Storu kot v AppStoru. Le zakaj, Nokia?

Zaključek Nokia N8 najbrž ni telefon, ki bo Nokiji vrnil izgubljeni blišč. Prav tako N8 ni telefon, ki bo Fince v očeh uporabnikov privzdvignil na en nivo z iPhoni in Androidi tega sveta. Je pa vsekakor pomemben korak za Nokio. Z zaobljubo, da bodo programsko opremo nenehno nadgrajevali in ne zgolj popravljali napak, so naznanili korak v pravo smer. Upam, da so le spremenili filozofijo in se od hardwara preusmerili k softwaru. V prvi posodobitvi, ki jo obljubljajo enkrat v začetku 2011, napovedujejo nov, boljši internetni brskalnik in qwerty tipkovnico v portretnem načinu. Ne morem razumeti, zakaj ti dve zadevi nista bili vključeni že od začetka? Časovna stiska za podjetje velikosti Nokie ni opravičilo. Celostno gledano je N8 izvrsten foto telefon z brezplačno navigacijo po vsem svetu in vsevrstno povezljivostjo. Po vrhu je N8 eden redkih pentaband 3G telefonov in se zna povezati s 3G mobilnimi omrežji vsepovsod po svetu. Lahko bi rekel, da je N8 verjetno najbolj primeren kot telefon za popotnike.

Telefon mi je na test posodila Nokia, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

Moje mnenje o HTC Desire HD - Harder, Faster, Bigger, Better

Kaj narediš z zmagovalnim žrebcem? Nališpaš ga, usedlaš mu luksuzno vprego in ga odpelješ še na lepotno tekmovanje.

HTC Desire je bil nedvomno eden izmed najbolj zaželjenih telefonov tega poletja. Razprodan je bil skoraj povsod po Evropi. Nič čudnega, ponujal je ogromno. Moteče so bile le malenkosti, podpovprečen zajem videja in zaslon nezmožen natančne zaznave večih prstov hkrati. Skočimo nekaj mesecev najprej...

HTC ne počiva. Tajvanci so si vzeli k srcu kritike Desira in v Evropo poslali še Desire HD. V osnovi gre za luksuzno in posodobljeno izvedenko Sprintovega EVA 4G, ki je poleti navduševal Američane. Bo dogajal tudi nam?

Naj začnem pri osnovah, pri izdelavi in uporabljenih materialih. Večino ohišja Desira HD tvori masivni kos izstruženega aluminija, podobno kot pri Applovih MacBookih Pro in HTC Legendu. S plastiko so odeti le pokrov za baterijo na levem robu aparata, del ob bliskavici tipa dual-LED in spodnji zadnji del, kjer domujeta kartici SIM in mikroSD. Slednjo je tokrat mogoče menjati brez izklopa telefona. Posledica izdelave je neverjeten občutek neuničljivosti. To je Android, ki tudi navzven deluje kot robot! Vrhunskost materialov na eni strani, pa privabi veliko več pozornosti do detajlov na drugi. Moteč je težko stisljiv gumb za spreminjanje glasnosti, ki je skoraj v istem nivoju kot samo ohišje. Še toliko bolj, ker se ob njem konča pokrov za baterijo. In ta zgornji kot pokrova minimalno štrli od ohišja. Najbolj navdušen nisem niti nad pozicijo izhoda za slušalke, ki je na spodnji strani telefona. Prekletstvo perfekcionizma...

Občutek neuničljivosti je delno pogojen tudi z velikostjo in ta telefon je resnično VELIK (pre-?)! Diagonala zaslona meri 4.3 palce, dimenzije telefona pa so na zgornji meji žepnega formata in prav to zna ljudi odvrniti od nakupa! Vendar pa menim, da telefon ni prevelik. Ne glede na to, da nimam največjih rok, še vedno s palcem zmorem seči v vse kotičke zaslona Desira HD. Velikost pa prinaša tudi svoje prednosti... Nedvomno gre za najbolj natančno in uživantsko izkušnjo na virtualni tipkovnici kadarkoli! Med pomanjkljivostmi zaslona pa moram omeniti še "slab" kontrast in majhen zorni kot brez popačenja ter razmeroma nizko resolucijo za tako velik zaslon. Iz Desira (nonHD/nonZ) sem bil vajen AMOLED zaslona, ki je imel že kar premočne barve in SuperLCD v Desiru HD mu ne seže blizu, hkrati pa zaradi zelo refletornega stekla na prostem prav tako odbija veliko svetlobe. Kljub temu, da je resolucija bolj na spodnji meji sprejemljive (za pametni telefon najvišjega ranga), pa načeloma kupcem ne bo predstavljala težav. Dvomim, da bo kdo dnevno primerjali Desire HD z iPhonom 4. A treba je priznati da se razlika tudi napram Desiru (nonHD/nonZ) opazi.

Desire HD teče na operacijskem sistemu Android 2.2, kateremu so nadeli že dobro poznani uporabniški vmesnik Sense, ki so ga pa še dodatno obogatili s funkcijami. Vmesnik je sedaj izpiljen že do onemoglosti in deluje še bolj tekoče od tistega, ki ga imam v spominu iz Desirea (nonHD/nonZ).

Med novostmi je v ospredju predvsem vsesplošna personalizacija. Aplikacija HTC Hub ponuja sveže namiznike, ozadja,

scene, preoblekce in celo sete zvonenj skupaj z vsemi obvestil. (Mimogrede, zvonenje Jumping Pixels iz zbirke 8Bit je nuja za vse prave geeke!) Novost je tudi aplikacija HTC Likes, ki uporabnikom olajša dostop do aplikacij, ki jih HTC želi izpostaviti. Gre predvsem za brezplačne aplikacije višje kvalitete. Po spletu pa se že širijo govorice, da HTC v prihodnosti namerava razviti tudi lastno prodajalno aplikacij. Gremo vsi skupaj: "Fragmentacija, ne hvala!". Veliko raje bi videl, da Google čimprej omogoči plačljive aplikacije tudi v Sloveniji, ostalih trgovin imamo že dovolj.

Tudi na splošno je prisotno veliko majhnih sprememb v sistemu. Tako so sedaj, v seznamu z opozorili, ki ga povlečemo iz statusne vrstice na vrhu zaslona, navzoče tudi nedavno odprte aplikacije. Gre sicer za podvojitev funkcionalnosti, saj so te iste aplikacije dostopne tudi z dolgim držanjem gumba Home. Predvajalnik glasbe ima vgrajen equalizer, kot tudi funkciji SRS in Dolby, vendar zvok bolj popačijo kot izboljšajo. Prijetna novost so dodatni efekti obdelave slik v aplikaciji kamera. Dodan je bralnik eknjig s trgovino Kobo, ki pa Slovencem ni dostopna. HTC pa je še enkrat dokazal, da si upa kopirati dobre ideje in sedaj se je kopiranju teksta po vzoru iOSu, pridružila še iOSu podobna lupa za fino razvrščanje med črkami.

Med večje novosti lahko štejemo tudi HTCSense.com. To je brezplačeni spletni servis, ki ga vidim kot funkcijsko razširjen odgovor na Applov MobileMe. Omogoča zaklep telefona na daljavo, lokaliziranje telefona, kot tudi napredne funkcije kot so branje SMSov na telefonu, pošiljanje SMSov iz telefona, preusmerjanje klicev in pa integracija s HTC Likes, o kateri sem govoril že zgoraj. Kar čudi me, da je vse to na voljo brezplačno!

 

Če se sedaj dotaknem še področij, kjer me poleti Desire (nonHD/nonZ) ni prepričal, z veseljem ugotovim, da je prav tukaj najbolj opazen napredek.

Zaslon Desire HD ima vgrajen zaslon, ki brez težav sledi 4 prstom hkrati in se ne izgubi pri križanju osi. To bo v veliko veselje vsem igričarjem. In ko smo že pri igrah, tudi grafični procesor je precej močnejši, RAM pa je sedaj narastel že na neverjetnih 768 MB.

Prostor za aplikacije Prostora za aplikacije je sedaj na pretek, 1,5 GB. Za razliko je Desire nudil uporabniku na razpolago le 140 MB od 512 MB vgrajenih. Kljub približno 50 nameščenim aplikacijam, je še zmeraj prostih 920 MB za dodatne. Luksuz? Ne, osnovna nuja sodobnih pametnih telefonov, predvsem igre znajo zahtevati veliko prostora.

Video zajem in fotoaparat Video zajem je področje, kjer se mi je Desire v končni fazi najbolj zameril. Situacija je torkat precej boljša, zajem videja je končno tekoč in to tudi v slabih svetlobnih pogojih. Zvok non-HD videa resolucije 800 x 480 pixlov je zajet pri 41kHz, dočim pri posnetkih 720p vzorčenje pade na 16kHz. Predvsem pa je zvok tokrat kodiran v kodeku namenjenemu glasbi (mp4a) in ne amr! Sam zajem zvoka seveda določa tudi mikrofon, ki pa zgleda ni najvišje kakovosti, saj ga zna občasno preobremeniti že akustična kitara. Prav tako video še naprej ostaja zapakiran v format 3gp. Ni mi povsem jasno zakaj HTC ne preklopi na MP4. Naj še opozorim, da sem pri snemanju HD videa na priloženo kartico, ki je class 2 opazil občasno zatikanje, ki ga pri zajemu na kartico class 4 ni bilo.

Fotografije že na Desiru niso bile slabe in kvaliteta je po prvih vtistih slična. Odločilni faktor je seveda fotograf in ob vseh mogočih efektih, se ne bojim, da telefon ne bi zadostil potrebam navdušencev nad mobilno fotografijo.Bliskavica dual LED je precej močna. V šali bi lahko rekel, da zna iz teme narediti dan.

Več fotografij in posnetek zajet z Desirom HD si lahko ogledate na Flickrju.

Zvok Vgrajen zvočnik ostaja bolj kot ne nespremenjen. Pri glasbi bolj tenko piska, kot pa igra. Vendar glede na 3,5 mm izhod, to ni kritično. Itak vsi raje Desire HD priključili na zvočnilke ali uporabili slušalke. Mimogrede, priložene ostajajo iste. Zvok sem preizkusil s Shureovimi SE210 in Sennheiserjevimi PX100. Pri prvih gre za izolatorne slušalke, ki si jih moraš zadegati kar se da globoko v slušni kanal, druge pa so navadne naušne slušalke. Barva zvoka se mi zdi bolj všeč kot na Desiru, čeprav še vedno za nianso preferiram barvo zvoka iPhona. Pri uporabi Shureovih SE210 je žal še vedno jasno slišen ciklični statični šum, vezan na sprejmanje telefonskega signala in se ga ob predvajani glasbi ne sliši več. Nivo bazičnega statičnega šuma pa je precej glasnejši kot tisti na iPhonu. Pri uporabi klasičnih naušnih slušalk se itak nič od tega ne opazi in ostalne le še glasba, užitek...

Baterija Čeprav je telefon pred menoj na testu imel že nekdo drug, iskreno povedano po dveh dneh še ne morem podati končnega mnenja o bateriji. Me pa trenutno pozitivno preseneča! Prvi dan sem telefon spraznil iz 100% na 25% v nekaj več kot 5 urah neprestane uporabe. Drugi dan, ko sem Desire HD uporabljal bolj znosno, je brez težav zdržal od 8:45 do 22:35 brez dodatnega polnjena s preostalimi 38% baterije. Končno mnenje o bateriji bom podal v prihodnjih dneh. Ključnega pomena za trajanje avtonomije pa so bržkone nastavitve sinhronizacije raznih spletnih servisov. Twitter posodabljam na 1 uro, vreme enkrat na 3 ure, dva Gmail naslova imam nastavljena na push in Facebook je nastavljen za posodabljanje enkrat na dan. Hey, Tr00 g33ks d0n't us3 f4c3b00|<!

Mi Desire HD torej dogaja? Ja, vsekakor. Gre za vrhunski telefon, napredek napram Desiru (nonHD/nonZ) je opazen in neizpodbiten. Še vedno si lahko želim boljši zajem videa in manj odbojen zaslon. Tudi HDMI izhod, ki ga ameriški brat EVO 4G ima, se v Evropo ni preselil... Verjetno zaradi HTCjeve podpore DLNA. Čez leto ali dve, se bomo najbrž še čudili, zakaj so telefoni podpirali sploh HDMI.

Torej, če se vam le ne zdi Desire HD prevelik, je to telefon za vsakega tehnološkega sladokusca in navdušenca nad sodobnimi tehnologijami. Je torej boljši iPhona? iPhone ni telefon.

HTC Desire HD so mi na test posodili Publicis Group, za kar se jim najlepše zahvaljujem.

AppendixKončno mnenje glede baterije Po 5 dneh uporabe lahko nedvomno potrdim trend, ki se je kazal že po drugem dnevu uporabe. Mirne duše lahko rečem, da sem nad baterijo Desira HD navdušen. Po srednje intenzivni celodnevni uporabi, me baterija noben dan ni pustila na cedilu. V povprečju je baterija po 14 urah dnevne uporabe še zmeraj polna med 30% in 40%. Seveda pa je Desire HD tako kot vsak pametni telefon zadnjih let (izključivši Nokie E71/72) potrebno polnit vsak večer.

Življenje z robotom v žepu oziroma moje mnenje o HTC Desire in operacijskem sistemu Android

Redni bralci Digitalnega šepeta najbrž veste, da sem pretekla 3 leta digitaliziral svoj vsakdanjik s pomočjo operacijskega sistema iOS. A letošnja pomlad je bila mobilno pestra in Apple fanboyu v meni je zavladal geek. Podal sem se na avanturo z HTC Desirom in operacijskim sistemom Android. O mojih izkušnjah uporabe v preteklih mesecih si lahko preberete spodaj.

Vsak začetek je težak in prvi vtisi Androida 2.1 niso bili ravno pozitivni. Sistem je v primerjavi z iOS v določenih pogledih deloval neverjetno surovo. Zataknilo se je že pri osnovah.

Desire ima vgrajenih 512 MB spomina ROM in vsega dobrih 140 MB je prostih za namestitev aplikacij. Kar neverjetno je, da brez hekerskih posegov v sistem oz. rootanja, ni mogoče nalagati aplikacij na razširitveno kartico. Pregovorna svoboda pri uporabi je naletela na gluha ušesa tudi, ko sem želel preko wifija nuditi prenosniku povezavo v splet. Edina možnost je bila povezava preko modrega zoba in še to le za uporabnike operacijskega sistema Windows.

V teh dneh sem se mnogokrat spomnil na Symbian, za katerega sem že več krat rekel, da ga je povozil čas. A glej ga zlomka, ta isti Symbian je že od samega začetka nudil nalaganje aplikacij na razširitveno kartico in na novejših telefonih z wifijem tudi deljenje povezave! Če bi Symbian le imel še kaj visoko kategornih razvijalecev, bi se lahko v določenih pogledih še danes kosal z modermimi operacijskimi sistemi!

Ne obstoj plačljivih aplikacij na Android Market Placu je moje spomine na čas uporabe Symbiana samo še obudil. Odkar sem uporabnik iPhona sem na strani kot so Handango in PocketGear že skoraj pozabil! Prav hecno je, da lahko za telefon, ki ni uradno v prodaji v Sloveniji, kupujem aplikacije v uradni trgovini, dočim za Android ne morem...

Tudi o kvaliteti aplikacij na Android Marketu bi lahko povedal marsikaj, a naj se obregnem le o pomanjkanju vsakršnih smernic, kako naj izgleda  Android aplikacija. Mislim, da bi kljub prostosti pri Googlu morali podati vsaj neobvezujoča osnovna priporočila za izgled uporabniškega vmesnika aplikacij.

Ni presenetljivo, da sem telefon rootal po tretjem dnevu uporabe. Da bo pravici zadoščeno naj povem, da je seveda tudi moj iPhone v preteklih letih bil jailbreakan!

A ni vse črno, kar se ne sveti! Konec maja je Google splovil novo verzijo Androida, imenovano Froyo in oštevilčeno z 2.2. Z izejemo plačljivih aplikacij v slovenskem Market Placu je nova verzija operacijskega sistema odpravila glavne pomanjkljivosti sistema in omogočila, da sem na svoj Desire končno lahko namestil vse najnujnejše aplikacije. Čeprav je poseg v sistem bil še zmeraj potreben, saj aplikacije same po sebi, brez posodobitve, napredne funkcije shranjevana na kartico ne podpirajo. Poleg tega pa vse do avgusta HTC (in tudi noben drug proizvajalec Android telefonov) ni izdal uradne nadgradnje za Desire! In prav to je velika rak rana Androida. Pri posodobitvah operacijskega sistema so uporabniki prepuščeni na milost in nemilost proizvajalca. Lastniki HTC Hera bi znali o tem napisat cel ep! Še sreča, da obstaja ogromno zaledje Android fanatikov, ki so v teku pičlih nekaj tednov že skovali garažno verzijo Froya za Desire!

Kljub surovosti Androida 2.1, sem po dobrem mesecu uporabe začel resnično ceniti prednosti operacijskega sistema. Delovno uporabniške navade sem počasi spreminjal in vsak dan me je navdušil kakšen nov aspekt sistema. Kot uporabnik Gmaila sem bil izjemno navdušen nad vrhunsko Gmail aplikacijo in tudi Google Maps, ki omogočajo celo brezplačno glasovno navigacijo so daleč najboljši prav na Androidu.

A najbolj iztopajoča in navdušujoča razlika napram iOS so elegantno in premišljeno implementirana opozorila, ki za spremembo od tistih v iOS niso prav nič vsiljiva in nadležna! Sveži dogodki, emaili, smsi in ostali dregljaji se elegantno vrstijo v opozorilno vrstico na vrhu ekrana, ki je dostopna v skoraj vsaki aplikaciji in v vsakem trenutku. Urnebesno božansko!

Velikokrat opevana prednost pred iOS naj bi bila tudi večopravilnost, a je v tem pogledu iOS že nadoknadil zaostanek in vsaj kar se tiče uporabnosti Android večjih prednosti nima. Rekel bi, da prej povzroča resnični muktitasking negativne učinke na trajanje baterije, kot pa prinaša kakšno prednost. Nikoli si nisem mislil, ampak najbolj od vsega sem na Androidu pogrešal potisna opozorila (push notifications). Vzamimo za primer uporabo instantnega spročevanja. Odprt program, v ozadju, ki na 15 minut posodablja informacije požre veliko preveč baterije, da bi si ga lahko privoščil imeti odprtega v ozadju ves dan.

Zelo všečna je tudi pregovorna odprtost sistema, ki omogoča, da se aplikacije vsidrajo globoko v sistem in se povezujejo med seboj na nivoju, ki ga pri iOS poznajo le Applove lastne aplikacije. Kako kul je to, se zaveš, ko lahko zajeto sliko objaviš na Twitter ali Facebook kar iz galerije oziroma fotoaparata. In če ti ni všeč uporabniški vmesnik, si ga lahko urediš po svojem okusu!

Pomemben sestavni del Android izkušnje so tudi widgeti (namizniki, anyone?). Ti omogočajo hiter pregled pomembnih informacij, kot so novice, Twitter, Facebook, vreme, ura in aktualni vnosi v koledarju. Možna je tudi interakcija z njimi in vnos podatkov. Z enim klikom lahko posodobiš več socialnih omrežij hkrati. Zelo priročno!

Če povzamem, menim, da je Android (predvsem po nadgradnji na 2.2) zelo dober mobilni operacijski sistem, ki ima vedno več razvijalcev na svoji strani. Tudi v svetovnem merilu kaže sistemu dobro in po poročanjih število naprav že presega iOS naprave. Ne morem niti mimo pomembnega dejstva, da sta oba velika slovenska operaterja Android zagrabila z obema rokama. Organizirala sta celo vsak svoj  natečaj za razvoj slovenskih Android aplikacij. Niti nad ponudbo telefonov na našem trgu se ne morem pritoževati. Skratka scena živi!

Za konec še nekaj besed o Desiru

Brez dvoma gre za zelo dober, skoraj vrhunski telefon, ki pa me je razočaral zaradi malenkostnih napak.

O dobrih straneh Desira je na spletu že mnogo napisanega. Skoraj ni opisa, ki telefona ne bi koval med zvezde. In kako tudi ne, na papirju mu težko kaj očitaš! Omenil bi solidno izdelavo, lep design, naphanost s funkcijami in za marsikoga najbrž najlepši grafični vmesnik na telefonih sploh. Sam se ne bi branil niti nezačinjenga Froya, kot ga najdemo na Desirovem bratu Google Nexus One.

Pri pomanjkljivostih res morda gre predvsem za osebne preference, zato verjamem, da se bodo marsikomu morda zdele spodnje vrstice pikolovske. Vendar smo leta 2010 in jasno je, kaj se pričakuje od telefona najvišjega razreda! Brez teh napak bi Desire lahko bil idealni telefon, a žal ni.

Začnimo pri zaslonu. Gre za zaslon tipa AMOLED, ki so trenutno zadnji krik mode v mobilnem svetu in prinašajo neverjetne barve, kontrastno razmerje in po vrhu potrošijo ništrc energije v primerjavi z navadnimi LCD zasloni. Njihova slaba lastnost je, da na močnem soncu skoraj niso vidni. Samsung, ki zaslone proizvaja, se je na kritike že odzval in v svoje Galaxy S mobilnike vgrajuje zaslone Super AMOLED, ki združujejo vse pozitivne lastnosti in so vidljivi tudi na soncu. Kljub kritiki pa priznam, da sem lahko normalno vzhajal z AMOLED zaslonom, saj sem večino dneva znotraj hiš in ne na soncu. Poleg tega se je po spletu razširila novica, da bodo zaradi pomanjkanja zaslonov AMOLED odslej v Desire vgrajevali tudi Super LCD zaslone, ki težav z slabo vidljivostjo na soncu nimajo.

Ostanimo pri zaslonu. Za veliko bolj motečega in predvsem zaskrbljajujočega, se je izkazal digitalizator. Gre za cenen model, ki ne podpira tehnologije multitouch, kot si jo predstavljamo pod tem imenom. In res, tudi HTC termina multitouch nikjer ne omenja, govorijo le o "pinch to zoom" funkciji. Za razjasnitev predlagam, da si pogledate spodnji video. Problem takega zaslona je, da seveda ni uporaben za igranje resnejših iger, kar je še posebaj škoda, glede na relativno močan hardware (1GHz).

[youtube=http://www.youtube.com/watch?v=hVlsRCMltDg]

Najbolj moteče pri premagovanju vsakdanjika z Desirom, pa sta se zame izkazala katastrofalno slab zajem zvoka in netekoč zajem videa ob suboptimalnih svetlobnih pogojih. Sem kitarist in telefon velikokrat uporabljam za beleženje svežih idej in novih pesmi. To funkcijo na telefonih uporabljam že vse od leta 2005, ko sem kupil Nokio N70 in po vseh teh letih je Desire prvi telefon, ki tej nalogi ni kos. Število sličic na sekundo venomer niha med 15 in 24, zvok pa zajema pri 8kHz in 12kbps. Obupno!

Po vrhu bi si želel še boljši zvočnik in predvsem primernejšo namestitev le tega. Kaj mi pomaga zvočnik na zadnji strani telefona, ki je obrnjena vstran od mene? Že gledanje youtube videa je tako neprijetno brez uporabe slušalk.

In vendar, Desire je zelo dober telefon s katerim bo večina zadovoljna. Vedite le, da ni najbolj primeren za zagrete igralce mobilnih iger in hobby filmarje, posnetki so enostavno zanič. V tem primeru se morda raje pozanimajte o Samsungu Galaxy S.

Poln k00ratz idiskriminacije ali kako so nas zDRMali!

flag_slovenia.jpg-for-web-largeNajprej pardon za psevdokletvico v naslovu. Slovenci (vendar ne zgolj mi) smo na vsakem kliku na internetu prezrti in diskriminirani. Onemogočeno nam je skoraj vsakršno nakupovanje digitalnih vsebin preko spleta. DRM (Digital Rights Management) nas je povsem zDRMal.

S slovensko kreditno kartico uradno ne morem kupiti glasbe in video vsebin v iTunes Storu, kot tudi ne iger in dodatkov na Playstation Networku, Xbox Livu ter v Wii Shopu. Hudiča, zadnje leto niti ne več eknjig na portalu eReader! Kje je zdaj Evropa enakih možnosti in pravic? Na sončni strani alp se očitno konča! Predpostavljam, da iz istih razlogov pri nas uradno ni mogoče kupiti prenekateri gadget. iPhone je le vrh ledene gore, prihajajoči PSP Go! pa samo še en žalosten primer.

Seveda si vsega hudega vajeni, ponižni in prilagodljivi Slovenci najdemo svoje poti. Za veliko spletnih trgovin kupujemo vrednostne bone na eBayu, v lokalni drogeriji ali zanje gnjavimo potujoče prijatelje. In potem se čudite, da muziko in filme večinoma kar piratimo, ko pa je to najenostavneje! Prepričan sem, da če bi obstajal primeren način distribucije digitalnih vsebin, bi tudi veliko Slovencev bilo pripravljenih plačati za pesmi in filme, ki so jim ljubi. Kdo bi se pa mučil s torrenti, če bi obstajal prijaznejši, cenovno primeren sistem nakupovanja digitalnih vsebin?

Vzamimo za primer Zune Pass, Američani za $15 mesečno dobijo na posojo vso glasbo, ki jo poželi srce, dodatno pa lahko vsak mesec izberejo še 10 pesmi, ki ostanejo njihjove za vedno, to je tudi po tistem, ko prekličejo naročnino na servis. Ne mi rečt, da se sličen model ne bi prijel tudi pri nas!

Še bolj me pesti zadnja Microsoftova akcija ugodnega nakupa Windowsa 7 za študente za pičlih $30. Spet smo slovenski študetje (kot tudi mnogi drugi) izviseli in se lahko za to ugodnost le obrišemo pod nosom.

Enake izkušnje imam tudi z Applom. Pri nakupu MacBooka Pro sem bil upravičen do poceni nadgradnje na Snow Leopard. Na Applovi strani je bilo potrebno le izpolniti pravi obrazec in počakati do izida sistema. Seveda kot Slovenec spet nisem mogel izkoristiti te ugodnosti in samo dobra volja prodajalca mi je zagotovila poceni nadgradnjo.

Prepričan sem, da je marsikdo od vas že kdaj naletel na kakšno DRM mino, ko česa ni mogel kupiti ali pa izkoristiti kakšne ugodnosti zaradi manjka za lase privlečenih pravic. Porodi se vprašanje, a nas je kdaj kdo vprašal, če pristanemo na to, da nam nebulozne organizacije odrejajo še bolj nebulozne pravice? Čemu potem sploh služijo vsi ti iPodi, Xboxi, Playstationi in ostali onegaji, če jih ne moremo legalno zapolniti z vsebino? Upam, da mi kak pravnik med vami, lahko to razloži!

Obrazložitev: Niti slučajno ne mislim, da je piratstvo opravičljivo z nedostopnostjo do plačljivih digitalnih vsebin. Zgoraj napisana trditev je le poskus obrazložitve vedenja.

Moje mnenje: Nokia N97

N97mojemnenje

Prišel, videl, zmagal? Ne, bolj okleval, opazoval in bil povožen! Ko so Finci splovili Nokio 5800 XpressMusic, ni nikogar motilo, da se ne more resno kosati z iPhonom. Vsi s(m)o napake opravičevali s ciljanjem na povsem drugo populacijo in pričakovanjem Nokije N97. No, to je bilo le metanje peska v oči. Nokia se iz napak 5800 XM ni kaj veliko naučila.

Začnimo z dobrimi lastnostmi, z izdelavo. Telefon je definitivno najbolje izdelan N Series mobilnik zadnjih časov. Kompaktnost in kvaliteta izdelave sta povsem na nivoju sestričen (in bratrancev) iz E Series. Skoraj osupljivo je, kako natančno je izdelan mehanizem, ki dviga zaslon. Tudi upor, ki ga nudi je primeren in ni bojazni, da bi se telefon v žepu odprl sam od sebe. Sicer je pa N97 itak tako zajetnih mer, da je prevelika za žep marsikoga. Mere so seveda pogojene z vsebino. Popolna qwerty tipkovnica, 3,5 inčni zaslon, stereo zvočniki in 5 Mpix fotoaparat se težko skrijejo v mnogo manjše ohišje.

N97mm1N97mm2

Najbrž najslabši aspekt ohišja je zaščita za lečo fotoaparata. Na tujih blogih sem zasledil informacije o tem, da naj bi le ta povzročala rise na leči. Naj vas pomirim, testna N97, ki sem jo imel na razpolago, ni imela na leči nobenih risov, čeprav je njen ekran izdajal, da ima za seboj že marsikatero poznastvo s trdimi predmeti!

Slavospevov ne morem peti niti tipkovnici. Tipke nimajo skoraj nobenega vhoda. Tako rekoč nimaš občutka, da jih stiskaš. Povrh so postavili še vhod za polnjenje točno na isto mesto, kjer navadno počiva palec. Zelo moteče in neergonomično!

Dobro, imamo torej telefon naphan z večino možnih bonbočkov in imamo eno bolj kakovostnih ohišij, kar jih je Nokia v zadnjem času izdelala. Govorimo torej o zmagoviti kombinaciji? Ne. Sliko najprej skazi zaslon, ki je skoraj neberljiv na soncu in še vedno ni kapacitativen temveč uporoven. Jep, točno tako smo si leta 1989 predstavljali leto 2000. Manjkajo nam le še lebdeči avtomobili! Ironično, Samsungov i8910 ima kapacitativni zaslon in Symbian S60 v5. Prav tako nerazumljiva je Nokijina odločitev, da telefonu z 32 GB prostora nameni le ušivih 54 MB za sistemske particije za namestitev večine potrebnih programov. Večjega pomena to sicer nima, ker programe lahko takisto namestimo tudi drugam, a idealno ni.

N97mm3

Povrhu pa je še vse skupaj začinjeno z nekonzistentnim okoljem Symbian S60 v5. Pokažite mi genialca, ki se je odločil, da je potrebno stvari včasih tapnit enkrat, spet drugič dvakrat! Katastrofalno je tudi to, da za brskanje po internetnih straneh navzdol, moramo s prstom povleči navzgor, v zaznamkih iste aplikacije pa ravno nasprotno. Kot da to ni dovolj, nas sistem prav vsakič, ko odpremo kakšno aplikacijo, ki dostopa do interneta vpraša, če bi se res želeli povezati na internet in nato še katero pristopno točko želimo uporabiti. Hudiča, piše se leto 2009 in podatki so prvič poceni in drugič jih imamo skoraj vsi vsaj nekaj zakupljenih! Ja menda ne mislim uporabljati aplikacije Facebook brez interneta? Morda pa tisti isti genialec misli, da se bomo povezali kar telepatsko? Hvala bogu je to obnašanje možno zaobit, če za vsako dosotopno točko nastavimo, da se sme telefon z njo povezovati samodejno. Vendar grenak priokus ostaja, saj marsikdo te funkcije niti ne pozna niti je ne bo našel po naključju. Skratka vse preveč vprašanj in podvprašanj in vse premalo tekočega, nemotenega delovanja.

Dokler bo Symbian S60 V5 tak, kot trenutno je, bom vsakomur odsvetoval nakup telefonov, ki jih poganja. Drži, N97 je zmožena praktično vsega in še več, ampak nobeno veselje je ni uporabljati! Termin, ki mi pade na pamet je higiena uporabe in S60 v5 je praktično ne pozna. Nokia mora nujno zamenjati grafični vmesnik, ker se temu obupno poznajo leta. S60 je bil prvič splovljen leta 2002 in tako napreden, da ga do danes praktično niso korenito spremenili. A definitivno ni bil razvit z na dotik občutljivimi zasloni v mislih!

N97mm4N97mm5

Za konec še o ceni,  mimo nje pak ne morem. Trenutno stane telefon pri rdečih v splošni akciji 500€, pri zelenih pa 480€. Za ta denar dobite v Italiji, Belgiji, na Češkem ali Slovaškem odklenjen iPhone 3G brez pogodbe. Vse kar ima slabšega je kamera, v ostalem pa N97 prekaša po dolgem in počez. Vsem, ki iPhone primarno zavračate, pa svetujem, da si ogledate nov HTCjev Hero. Nokia fanatikom pa priporočam, da raje počakajo na E72, ki nas kani razveseliti še to jesen.

Telefon mi je na test posodilo podjetje Futura PR in se jim najlepše zahvaljujem.

Moje mnenje: Nokia 5800 XM in Symbian S60 v5

nokia5800

V začetku februarja, so mi prijazni ljudje Future PR, na test posodili Nokio 5800, prvi telefon, ki ga žene nov operacijski sistem Symbian S60 v5. Glavna novost, ki jo le ta prinaša je nedvomno podpora na dotik občutljivim zaslonom. Zaradi česar se Nokio 5800 med "prijat'li" mnogokrat postavi ob bok Applovemu iPhonu. Kljub temu, pa Nokia vedno znova povdarja, da s 5800 cilja na povsem drugo publiko.

dscn2567In boljše je tako, kajti kot uporabnika iPhona, me je Nokia ob prvem stiku prav odbila in to predvsem zaradi zaslona. Ta je namreč tipa "resistive touch", za razliko iPhonovega kapacitativnega, kar v praksi pomeni počasnejše delovanje zavoljo potrebe po močnejšem pritiskanju po zaslonu in odsotnost zaznave večih dotikov hkrati (beri: ni multitoucha). Ima pa to tudi svoje prednosti, zaslon  je tako odziven na vsako stvar in ne zgolj za prste. Končno pa je to delno tudi stvar osebne preference in jo težko štejem kot minus.

Resolucije zaslona 360x640 pik, barve so žive in berljivost je dobra v vsakodnevnih okoliščinah. Izgleda, da bo to nov standard za Nokijine S60 telefone v naslednjih nekaj letih. Vsekakor je bil že čas za slovo od QVGA zaslonov.

dscn25691Telefon je presenetljivo dobro, kompaktno izdelan in lepo sede v roko. Morda je malce hecne oblike, saj je dolg, ozek in debel in po velikosti ga še najlažje primerjam z Nokio N73 in N82. Prohvalno je tudi, da ohišje ob rokovanju ne škripa in ne piska. Tako ponovno izpostavljam dejstvo, da je žal prav N serija najslabše izdelana Nokijina serija telefonov. Le upamo lahko, da bo boljše z N97.

Glede na to, da gre za telefon z oznako XpressMusic bi pričakoval boljši predvajalnik za glasbo. Ta je namreč bolj ali manj ostal nespremenjen. Še vedno ne nudi ocenjavanja pesmi in še vedno je potrebno glasbeno knjižnico po tistem, ko dodamo kakšno novo pesem posodobiti. Sam zvok je dober, vendar ne doseže svežine in kvalitete iPhona. Mislim pa, da se nihče ne bo s tem obremenjeval. Zame je najpomembneje, da ni slišati nobene statike med poslušanjem glasbe z "in ear" slušalkami. Nokia Music Store zaenkrat pri nas ni podprt (SAZAS, ukreni nekaj!).

Edino po čemer telefon res izstopa, so kvalitetni in glasni zvočniki. Moram priznati, da v žepni napravi še nisem slišal glasnejših zvočnikov, pa tudi kvalitetnejše bi težko našel. Na izletu v naravo telefon brez težav zadosti potrebam po glasbi!

Druge stvari so bolj ali manj standardne GPS, WiFi, 3,2 Mpix kamera z Zeissovo lečo, ki snema video v formatu 16:9 . Nokia 5800 music playerŽal pa resolucija ni  720 x 480, ampak zgolj 640 x 360 pik. Baterije žal nisem uspel dovolj stestirati.

Še najbolj me je telefon zanimal zaradi operacijskega sistema, saj bo le ta poganjal večino prihajajočih Nokijinih telefonov višjega razreda. Naj povem, da sem bil razočaran. Predvsem se mi sistem ne zdi prilagojen za uporabo samo z zaslonom na dotik. Telefon po mojih vitisih kar kriči po tipkah! Delno je to res posledica navajenosti na iPhone, a dovmim, da je to edini vzrok.

V osnovi je organizacija sistema bolj ali manj ostala nespremenjena. Še vedno imamo na vsaki strani zaslona spodaj dve mehki funkcijski tipki, ki odpreta nek meni, v katerem nato izberemo željeno funkcijo. Kar pri tem zna povzročati težave je listanje skozi te menije. Še posebaj izbira funkcij kot je izhod, ki niti niso na prvem delu liste, ampak se moramo do njih šele premakniti, je mučna. Symbian OS S60, še do sedaj nikoli ni bil operacijski sistem za na dotik občutljive naprave in to se tudi pozna. Potrebno bo kar nekaj modifikacij, da bodo dosegli eleganco iPhone OSa.

Posebno nerodno je implementirana tipkovnica. Kjerkoli je vnosno okno, je namreč potrbno najprej 2 krat klikniti nanj, da se nam pokaže tipkovnica. Z zadnjo posodobitvijo je priklic tipkovnice postal sicer občutno hitrejši, a nesmisli ostajajo. Ko v aplikaciji beležke izbereš funkcijo nova beležka, pač ni logično, da se ti takoj ne prikaže tipkovnica in moraš še dodatno klikati po zaslonu. Pravtako se isto zgodi v sporočilih in pri vnašanju naslova v internetnem brskljalniku. Vse to se sicer da popraviti, vendar dvomim, da bo do tega prišlo. Hitrost pisanja pa je dodatno omejena z nepodporo multitoucha. Vsakič je namreč potrebno prst iz zaslona umakniti, preden lahko ponovno stisnemo na naslednjo črko.

nokia5800tipkovnica

Ne glede na vse skupaj, pa je sistem v osnovi soliden in bi se znal ob primerni uporabi klasičnih tipk pokazati v povsem drugi luči. Glede na to, da visoko kategorni telefoni kot je Nokia N97 in Samsung Omnia HD (spet brez tipk!) šele prihajajo, mislim, da niti ni bojazni, da ne bi v prihodnosti imeli s S60 v5 več veselja. Sam pa bom še naprej sanjal o kakšni nadgrajeni E71 z zaslonom občutljivim na dotik in vrhunsko kamero....